V \u010dasu, ki ga zaznamujejo la\u017ene novice in govorimo o zatonu tradicionalnih medijev, je bolj kot kadarkoli pomembno kakovostno novinarstvo. To je ena izmed izjav Emme Winchurch-Beale, direktorice mednarodne prodaje pri Washington Postu in predsednice World Media Group, strate\u0161ke povezave nekaj najpresti\u017enej\u0161ih medijskih hi\u0161 na svetu.<\/p>\n
Z Emmo Winchurch-Beale smo se sre\u010dali v Milanu, kjer je ravno kon\u010dala delovni zajtrk, na katerem je beseda tekla o pisanju za digitalne medije. \u010ceprav zastopa prodajno in marketin\u0161ko stran, ki si rada prikrito utre pot med uredni\u0161ke vsebine, na mednarodnih dogodkih, kakr\u0161en bo konferenca SEMPL konec novembra v Portoro\u017eu, zagovarja pomen kakovostnega novinarstva in postavlja v ospredje vodilo Washington Posta, enega izmed najpresti\u017enej\u0161ih \u010dasnikov na svetu: \u00bbDemocracy Dies in Darkness\u00ab (Demokracija umre v temi). Washington Post, ki je tako reko\u010d sinonim za afero Watergate, se z odkrivanjem resnice o izginotju svojega komentatorja, savdskega novinarja D\u017eamala Ha\u0161od\u017eija, v tem \u010dasu najbolj neposredno bori za svobodo tiska in je v marsi\u010dem vzor\u010den primer tega, kar se dogaja v medijski industriji. \u010casnik se je ne glede na bogato tradicijo in bogato zbirko 47 Pulitzerjevih nagrad kakor ve\u010dina drugih boril z upadajo\u010do naklado in si s te\u017eavo utrl pot do naro\u010dnikov digitalne izdaje. Leta 2013 ga je za 250 milijonov dolarjev od dru\u017eine Graham prek svojega podjetja Nash Holdings kupil lastnik Amazona in najpremo\u017enej\u0161i \u010dlovek na svetu Jeff Bezos. Jasnega in verodostojnega odgovora na vpra\u0161anje, koliko je zaradi novega lastnika omade\u017eevana neodvisnost medija, ni mogo\u010de dobiti, velja pa, da se v uredni\u0161ko politiko ne vpleta, \u010deprav ima z izvr\u0161nim urednikom Martinom Baronom redne sestanke. Po \u0161tevilkah lahko sklepamo, da so (\u0161e vedno) na nekak\u0161nih medenih tednih. \u010casnik je drugo leto zapored kon\u010dal z dobi\u010dkom, ve\u010d kot podvojil je naro\u010dnine na digitalno izdajo in pove\u010dal prihodke od ogla\u0161evanja.<\/p>\n
Washington Post je v zadnjih letih nanizal nekaj dobrih rezultatov in nakazal, da tisk \u0161e ni rekel zadnje besede. Kateri so glavni dejavniki, ki so prispevali k uspehu?<\/p>\n
Veliko je k temu prispevala investicija v tehnologijo. Posku\u0161amo biti navzo\u010di na vseh pomembnih spletnih omre\u017ejih in platformah, s \u010dimer dose\u017eemo ve\u010d ob\u010dinstva in ogla\u0161evalcev kot kadarkoli prej. Dobre rezultate ka\u017ee tudi platforma Arc, sodoben zalo\u017eni\u0161ki sistem, ki je bil prvotno narejen za Washington Post, a ga zdaj \u017ee uporabljajo nekateri drugi mediji. Okrepili so ekipe in reorganizirali delo tako, da sodelavci delujejo v ekipah, ki vklju\u010dujejo razli\u010dne tipe piscev, ljudi, ki skrbijo za dru\u017eabna omre\u017eja in druge spletne platforme, pripravljajo videe\u00a0… Vsekakor so novinarji morali postati bolj vsestranski. Izolacija ni ve\u010d mogo\u010da, nujen je holisti\u010dni pristop.<\/p>\n
Eden izmed pomembnih dejavnikov, ki je \u0161tevilnim medijem, zlasti ameri\u0161kim, pomagal do novih bralcev, tudi naro\u010dnikov, je gotovo ameri\u0161ki predsednik Donald Trump. Trumpov u\u010dinek (Trump-bump) na ve\u010djo cirkulacijo medijskih vsebin je dobro znano dejstvo. Za\u010del se je kmalu po izvolitvi in trajal kar nekaj \u010dasa. Vendar bi v primeru Washington Posta rekla, da so bile klju\u010dne predvsem Bezosove investicije v tehnologijo in sprememba na\u010dina poslovanja. Brez tega bi bil \u010dasnik morda profitabilen tri leta, potem pa bi tudi Trumpov u\u010dinek pojenjal.<\/p>\n
Komentator Vanity Faira je zapisal, da je boj New York Timesa proti Washington Postu in obeh proti Trumpu morda zadnja velika vojna tiskanih medijev. Smo res pri\u010da zatonu velikih zgodb? Ste si ogledali film Zamol\u010dani dokumenti (The Post)? V njem je zelo dobro ponazorjeno zgodovinsko rivalstvo med \u010dasnikoma in hkrati pomen svobode tiska. Mislim, da se danes dogaja podobno. Trump preprosto prezira svobodo tiska, ves \u010das si prizadeva, da bi ukradel agendo in prepre\u010dil novinarjem opravljanje njihovega dela. Ve\u010dina ameri\u0161kih \u010dasnikov ima ljudi, ki ves \u010das preverjajo informacije, seveda tudi vse njegove izjave, za to pa potrebuje\u0161 svoboden tisk. V takih \u010dasih je zlasti pomembno na\u0161e geslo: Demokracija umre v temi.<\/p>\n
Washington Post in New York Times sta strate\u0161ko povezana v World Media Group. Kaj to pomeni za njuno zgodovinsko rivalstvo? Povezovanje v World Media Group ni ni\u010d novega in ni odgovor na izzive digitalne dru\u017ebe, ampak obstaja \u017ee dve desetletji. Zdaj je pomembno predvsem kakovostno novinarstvo. \u010casnika imata izredno kakovostne ekipe, ki lahko vsako zgodbo osvetlijo z razli\u010dnih vidikov, mo\u010dno dopisni\u0161ko mre\u017eo po svetu in pomembne mnenjske pisce, ki ponujajo razli\u010dna stali\u0161\u010da. \u0160e vedno sta tekmeca, toda \u0161e zdale\u010d nista ve\u010d sama, zdaj imata veliko konkurenco. Facebook in Google, v zadnjem \u010dasu tudi Amazon, poberejo ve\u010dino ogla\u0161evalskega denarja. Na\u0161a skupna prednost, kakor tudi pri drugih zalo\u017enikih v World Media Group, je ob\u010dutek varnosti, ki ga \u2013 tudi pri ogla\u0161evalcih \u2013 vzbuja dobro, kakovostno novinarstvo.<\/p>\n
Pravite, da je bolj kot kadarkoli pomembno kakovostno novinarstvo. Zakaj prav zdaj? Ker v \u010dasu la\u017enih novic preprosto ne more\u0161 vedeti, komu lahko zaupa\u0161. V World Media Group se veliko ukvarjamo z ozave\u0161\u010danjem in izobra\u017eevanjem na tem podro\u010dju, lani smo pripravili dogodek o tem, kako dose\u010di, da bodo ljudje razumeli razliko med la\u017eno in resni\u010dno novico, o preverjanju dejstev, raziskovanju pred objavo \u2026 Podoben dogodek smo imeli o evropski uredbi o varstvu osebnih podatkov, pripravljamo sre\u010danja, ki sodijo v okvir vodenja mi\u0161ljenja (thought leadership), denimo o raznolikosti, ki se deloma nana\u0161a na gibanje #jaztudi, o novinarstvu leta 2020 in o prihodnosti novinarstva nasploh. Prav tako smo pred tremi leti za\u010deli podeljevati priznanja na podro\u010dju vsebinskega ogla\u0161evanja, s katerimi nagradimo najuspe\u0161nej\u0161e kampanje. Prijave so prostovoljne, sodelujo\u010de ocenjuje neodvisna komisija, sestavljena iz agencij, ogla\u0161evalcev in zalo\u017enikov. Prostovoljne donacije nato namenimo organizaciji Novinarji brez meja, saj se zavedamo, da je to bistvo in za\u010detek vsega \u2013 neodvisno in kakovostno novinarstvo.
\nKljub vsemu se zdi, da to dvoje ne gre skupaj \u2013 prodaja \u010dasopisa in oglasnega prostora s promocijo kakovostnega novinarstva.<\/p>\n
Ne more\u0161 prodajati publikacije brez dobre vsebine. Spoznali smo, da je mo\u010d javnosti determinirana z vsebino, ki jo ustvarjajo mediji. Z oblikovanjem dobre vsebine pridobimo ve\u010d ob\u010dinstva, in \u010de ima\u0161 ve\u010d ob\u010dinstva, ima\u0161 bolj\u0161o mo\u017enost prodaje blagovne znamke. Hkrati je pomembno, da dobro pozna\u0161 svoje ob\u010dinstvo in ustvarja\u0161 vsebino zanj.<\/p>\n
Poudarjate ogla\u0161evanje, usmerjeno v vsebino. Kaj to pomeni v praksi? Vsi zalo\u017eniki, povezani v World Media Group, imajo posebne studie, v katerih razvijajo razli\u010dne na\u010dine pripovedovanja zgodb, pla\u010dujejo pa jih ogla\u0161evalci. Zelo pomemben postaja kontekst ogla\u0161evanja, saj zagotavlja bolj\u0161e rezultate, to dokazujejo tudi raziskave obna\u0161anja uporabnikov. Za vsebinsko ogla\u0161evanje in ustvarjanje konteksta, ki poudari sporo\u010dilo blagovne znamke, dru\u017ebe namenjajo vse ve\u010d ogla\u0161evalskega denarja. Tudi Washington Post ima studio, ki povezuje multimedijsko pripovedovanje zgodb s tehnologijo Red, s \u010dimer zagotavljajo, da pride vsebina ogla\u0161evalcev do pravega ob\u010dinstva ob pravem \u010dasu. Studio uporablja najsodobnej\u0161o tehnologijo, s katero odkrivajo, katere so za ob\u010dinstvo najzanimivej\u0161e vsebine, kak\u0161en je naju\u010dinkovitej\u0161i na\u010din pripovedovanja, vse to pa kombinirajo s tehnologijo u\u010dinkovitega ciljanja. To je pripeljalo do zaslu\u017ekov, ki se merijo v osmih cifrah, studio, ki stoji za blagovno znamko, pa je v dveh letih in pol dobil ve\u010d kot ducat nagrad.<\/p>\n
Je ta studio povezan z uredni\u0161kim delom \u010dasopisa? WP BrandStudio je popolnoma lo\u010den od dela uredni\u0161tva. Ve\u010dina \u010dlanic World Media Group ima za to posebne ekipe, ogla\u0161evanje je \u0161e vedno strogo lo\u010deno od novinarskega dela. Uredni\u0161ke ekipe teh studiev [pri nas jim pravijo kar oglasna uredni\u0161tva] delajo podobno, vendar ne sodelujejo z novinarji, ki jih zaposlujejo uredni\u0161ke skupine.
\nKako so pla\u010dane vsebine lo\u010dene od tistih, ki jih ustvarja uredni\u0161tvo? Ve\u010dinoma so vsebine dobro ozna\u010dene in jasno lo\u010dene. Transparentnost je zelo pomembna. S tem se vrednost vsebine ne zmanj\u0161a, le bralec se zaveda izvora.<\/p>\n
To se verjetno razlikuje med tipi medijev? Vedno sem delala pri publikacijah, pri
\nkaterih so strogo lo\u010devali ogla\u0161evanje
\nod uredni\u0161kega dela. V revijah, ki se ukvarjajo z \u017eivljenjskim slogom, je to nekoliko
\nla\u017ee preme\u0161ati. \u010ce gre za resne novice, je prav, da je ustrezno lo\u010deno od pla\u010danih vsebin.
\nJe po spletu te\u017ee dose\u010di ciljno publiko kot pri tradicionalnih medijih? Pravzaprav so pravila podobna. V obeh primerih je treba ustvariti dobro vsebino. Vendar se lahko v digitalnih edicijah hitreje prilagaja\u0161 odzivom ob\u010dinstva in tako reko\u010d iz minute v minuto obnavlja\u0161 novice. Tudi pri ogla\u0161evanju je s to\u010dno dolo\u010denim proizvodom la\u017ee dose\u010di \u017eeleno ob\u010dinstvo.<\/p>\n
Kako je na doseganje ciljne publike vplivala evropska uredba o varstvu osebnih podatkov? Je vplivala, vse \u010dlanice World Media Group so se morale prilagoditi temu, pripraviti prilagojene pogodbe in soglasja. To je posel nekoliko zapletlo, a se zdi, da je to nekaj neizogibnega in se bo gotovo pojavilo \u0161e drugod po svetu. Tudi v Kaliforniji pripravljajo podobno zakonodajo.<\/p>\n
Kako je na va\u0161 posel vplivalo dejstvo, da \u010dedalje ve\u010d milijonarjev kupuje svetovno znane \u010dasnike? Mislim, da na na\u0161 \u010dasopis to ni bistveno vplivalo, verjetno pa se to razlikuje od primera do primera. Jeff Bezos se ne vtika v uredni\u0161ko politiko, posku\u0161a predvsem pospe\u0161iti razvoj tehnologije, zaradi \u010desar imamo prednost pred konkurenco.<\/p>\n
Kako posku\u0161ate pritegniti generacijo, od katere je odvisna prihodnost medijev \u2013 mladino? S kreiranjem novih vsebin in hitro odzivnostjo. Smo med najhitrej\u0161imi pri dostavljanju mobilnih novic. Pri milenijcih nima\u0161 veliko izbire: \u010de jih z vsebino ne dose\u017ee\u0161 na hiter in premeten na\u010din, jih bo\u0161 izgubil. In obratno: \u010de ti to uspe, se bodo vra\u010dali. \u010ceprav Washington Post zaradi mo\u010dnih stali\u0161\u010d dojemajo kot politi\u010dnega, smo veliko ve\u010d kot to. Imamo \u0161e veliko drugih platform, recimo The Lily za sodobne \u017eenske, Voraciously za ljubitelje kulinarike in Games za ljubitelje igric.<\/p>\n
Kako pa vi berete novice oziroma spremljate medije? Zgodaj zjutraj po spletu preletim zbirko novic z vsega sveta, ki jih pripravijo pri Washington Postu. Na vlaku berem lokalni \u010dasopis in preverim novosti na na\u0161i aplikaciji za novice. \u010cez dan spremljam novice prek obvestil, ki jih dobivam po pametnem telefonu. Na poti domov ponavadi prelistam brezpla\u010dnik. Zve\u010der le redko spremljam poro\u010dila, sem pa pozorna na opozorila o novicah.<\/p>\n
Koliko \u010dasa po va\u0161em mnenju preostane tiskanim medijem? Ne vem, a \u0161e vedno generiramo pomemben dele\u017e prihodkov od tiska. Pri nekaterih \u010dlanih World Media Group so sicer okrnili tiskane izdaje, toda za zdaj ni\u010d ne ka\u017ee, da bi povsem izgubili \u010dasopise. V vsakem primeru \u0161e vedno vidim ljudi, kako berejo \u010dasopise, in mislim, da si bodo to \u0161e naprej \u017eeleli, vpra\u0161anje je le, koliko bodo pripravljeni pla\u010dati za to. Dolgo je bilo samoumevno, da \u010dasopis stane na primer en evro, potem je ta cena v povpre\u010dju z razli\u010dnimi izdajami padala \u2013 do brezpla\u010dnikov. A jih \u0161e vedno berejo. Navsezadnje smo to, kar se dodaja tiskanim izdajam, videli \u017ee ve\u010dkrat. Tudi radiu in avdioposnetkom so napovedovali bridek konec, pa \u0161e vedno poslu\u0161amo glasbo, vendar po telefonu. S podkasti je avdio do\u017eivel razcvet.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V \u010dasu, ki ga zaznamujejo la\u017ene novice in govorimo o zatonu tradicionalnih medijev, je bolj kot kadarkoli pomembno kakovostno novinarstvo. To je ena izmed izjav Emme Winchurch-Beale, direktorice mednarodne prodaje pri Washington Postu in predsednice World Media Group, strate\u0161ke povezave nekaj najpresti\u017enej\u0161ih medijskih hi\u0161 na svetu. Z Emmo Winchurch-Beale smo se sre\u010dali v Milanu, kjer […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":3869,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[],"class_list":["post-7837","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-news"],"yoast_head":"\n